Jadrnica in njena oprema

Jadrnico in njeno opremo lahko zelo poenostavljeno opišemo takole:

Trup barke je lahko iz lesa, kovine, betona ali – danes najpopularnejše – steklo-plastike, malce prestižnejša varianta pa je iz karbona.

S krmilom usmerjamo barko. Sprva se je krmarilo z navadnimi palicami, nato z vesli, prva prava krmila so iz Kitajske, na zahod so prišla v srednjem veku.

Kobilica ali grezilo zagotavlja stabilnost v močnejšemm vetru (da barka ne uide iz smeri) in lažjo vodljivost. Predhodnik kobilice je gredelj, ki ga poznamo od Feničanov naprej, kobilice, kot jih poznamo danes, so nastale v 19. stol.

Jadra so poznali že stari Egipčani, vendar so morjeplovci dolgo poznali samo jadra, s katerimi se je dalo jadrati z vetrom. V 17. in 18. stol. so razvili prva jadra za jadranje z bočnim vetrom, šele od konca 19. stol. znamo jadrati tudi proti vetru (bermudska snast oz. jadrovje).

Jambor in bum sta bila dolgo lesena. V 19. stol. so se pojavili tudi železni jambori in bumi, ki pa se niso najbolje obnesli. Aluminijasti jambori in bumi so se začeli delati po drugi svetovni vojni, od začetka devetdesetih let 20. stol. pa poznamo tudi jambore in bume iz ogljikovih vlaken. Seveda še vedno obstajajo tudi leseni jambori in bumi.

Prve vrvi so bile iz trav, ki pa so se rade trgale. Dolga stoletja so prevladovale vzdržljive vrvi iz konoplje, vse do druge polovice 20. stol., ko se začnejo izdelovati sintetične vrvi oz. za oporo jamborom predvsem jeklene vrvi.

Prve škripce poznamo iz Antike, takrat so bili leseni, v 19. stol. pa jih izpodrinejo jekleni škripci. V 20. stol. se pojavijo škripci s plastičnimi ležaji in koleščki iz ogljikovih vlaken ter prvi škripci brez osrednje osi.

Veter

Za jadralce je pomemben veter do višine 50 m. Veter se lahko jača (pravimo, da nastane reful), lahko pojema (zbonaca), se obrača v levo ali desno (zaorca ali zapoja, odvisno od smeri vožnje). Jadralec mora poleg samih vetrov poznati tudi obnašanje zračnega toka ob površini jader.

Poznamo tri različne smeri jadranja:

• orca – kot glede na smer vetra od 20°-45°
• mezzanave – kot glede na smer vetra od 45°-75°
• krma – kot glede na smer vetra od 75°-90°

Orca je jadranje proti vetru. Genova in glavno jadra pri tem zajemata veter iz iste smeri pod kotom 20°-45°. Pri tem jadri razdelita veter na dva dela in med njima pride do nihanj v pritisku. Območje z višjim pritiskom (na zavetrni strani jadra) pritiska na območje z nižjim pritiskom (na privetrni strani) in s tem potiska jadro naprej. Zato jadrnica ne more pluti točno proti vetru, saj bi bil pritisk na privetrni in zavetrni strani izenačen. Najhitreje se jadrnica premika v orco med kotoma 30°-45°.

Mezzanave je jadranje z bočnim vetrom. Pri tem se lahko razvijejo največje hitrosti. Pri mezanave se vozi tako, da piha veter vedno pravokotno na jadro, pri tem pa jadro ni pravokotno na jadrnico.

Krma je jadranje z vetrom v hrbet, jadro je obrnjeno pravokotno na jadrnico.

Pri jadranju obstajata dva načina vožnje, leve in desne uzde. Na desnih uzdah smo takrat, ko sedimo na desnem boku, jadro je na naši levi, vozimo pa od desne proti levi. Leve uzde so obratne.

Krmilo

S krmilom ohranjamo ali spreminjamo smer vožnje. Krmilo sestavljajo:

• list - del, ki je pod vodo, navadno plastičen ali lesen
• ruda - vodoravna palica, ki gre iz lista, z njo kontroliramo smer, na rudi je krmilo tudi pritrjeno na jadrnico
• podaljšek – palica, ki je pritrjena na konec rude s posebej oblikovano gumo in služi predvsem lažjemu vodenju jadrnice

S krmilom določamo smer vožnje tako, da podaljšek odrinemo od sebe (jadrnica zavije proti vetru) ali pa ga povlečemo k sebi (jadrnica zavije proč od vetra).

Kobilica

Če je kobilica dvižna, se uporablja le v smeri orce in mezzanave, takrat zmanjšuje bočno zanos jadrnice. V smeri krme je lahko dvignjena. Služi kot stabilizator, da se jadrnica ne zvrne.

Jadra

Pri smeri v orco vodoravno krivuljo jadra ob majhnem vetru večamo, ob močnejšem pa manjšamo. Pri jadranju v smereh mezzanave in krma je vodoravna krivulja jadra čim večja, s tem da jo pri smeri mezzanave prav tako manjšamo, če je moč vetra večja.

Položaj jadralca

Pri jadranju ni vseeno, kje so jadralci na barki, saj to pomembno vpliva na nagib jadrnice. Jadralci na barki morajo zato zavzeti tak položaj, da je jadrnica čim bolj ravna, torej da ni nagnjena preveč levo ali desno oz. da premec ni ne preveč potopljen v vodo ne preveč dvignjen, saj vse to zavira hitrost barke. Kadar plujemo na desnih uzdah (iz desne proti levi), ima jadralec krmilo v desni in škoto (napenjalec glavnega jadra) v levi roki, in obratno. Noge so praviloma skupaj in poravnane.

Vozli

	Osmica	Namenjena je preprečevanju zdrsavanja vrvi, tudi zategnjena se lahko odveže.
	Moški (tkalski) vozel	Uporablja se za zvezovanje (podaljševanje) dveh enako debelih vrvi.
	Zastavni vozel	Uporablja se zvezovanje (podaljševanje) dveh neenako debelih vrvi.
	Dvojni zastavni vozel	Uporablja se zvezovanje (podaljševanje) dveh neenako debelih vrvi - nudi večjo varnost od navadnega zastavnega vozla.
	Vrzni vozel	Služi za privezovanje na različne drogove, bitve, ograje ...
	Pašnjak (nezategljiva zanka)	Služi za privezovanje na bitve (zanka se položi preko bitve) ter za mnoge druge namene - tudi močno zategnjenega ga je lahko razvezati.
	Sidrni vozel	Namenjen je privezovanju sider (sidrne verige), privezovanju na bojo, vezanju skozi različne kovinske zanke ipd.
	Bitveni vozel	Samozategljiv vozel za vezanje sidrnih in priveznih vrvi na bitve na sodobnih športnih barkah.

Sponzor:

Domov   |   Na vrh strani   |   Kontakt