Bohinjsko jezero
Splošno: Čudovito jezero, naravni rezervat. Tektonsko-ledeniški nastanek.
Jadralstvo na jezeru ni posebej razvito, bolj aktualno je veslanje (kajak, kanu).
Kje je: V Julijskih Alpah v severozahodni Sloveniji, blizu italijanske in avstrijske meje,
20 km od Blejskega jezera.
Statistični podatki: Površina 6,6 km2, dolžina 4,3 km, širina 1,2 km, največja globina 45 m.
Vremenske razmere: Alpsko podnebje, zaradi zaprtosti v dolino pogosto brezvetrje.
Marine, privezi, jadralni klubi:
Blejsko jezero
Splošno: Značilno po otočku s cerkvijo na sredi. Razvit turizem. Ob jezeru močan veslaški klub,
jadralstvo ni posebej razvito.
Kje je: V Julijskih Alpah v severozahodni Sloveniji, blizu italijanske in avstrijske meje,
v neposredni bližini Bohinjskega jezera (20 km).
Statistični podatki: Površina 1,45 km2, dolžina 2,1 km, širina 1,3 km, največja globina 30 m, temperatura vode v juliju 24 °C.
Vremenske razmere: Alpsko podnebje.
Marine, privezi, jadralni klubi:
Ptujsko akumulacijsko jezero
Splošno: Največje akumulacijsko jezero v Sloveniji. V naslednjih letih načrtujejo urejanje
prostora, plani vključujejo tudi urejanje za namene jadralstva. V Sloveniji zelo perspektivna lokacija.
Kje je: V vzhodni Sloveniji, blizu hrvaške meje, na reki Dravi ob starodavnem mestu Ptuj,
na ravnini Dravskega in Ptujskega polja.
Statistični podatki: Površina 4,1 km2.
Vremenske razmere: Zmerno celinsko podnebje, vetrovi zmerni.
Marine, privezi, jadralni klubi: Jadralni klub Ptuj,
Brodarsko društvo Ranca.
Mariborsko akumulacijsko jezero
Splošno: Akumulacijsko jezero na reki Dravi, krajinski park, jadranje po reki navzgor
omejujejo daljnovodi čez jezero.
Kje je: V severni Sloveniji blizu avstrijske meje, zahodno od mesta Maribor, približno 30 km
od Ptujskega akumulacijskega jezera.
Statistični podatki: Jadralne površine približno 2 km2, dolžina 4 km, širina 500 m.
Vremenske razmere: Zmerno celinsko podnebje, spremenljiv in muhast veter, običajno šibek.
Marine, privezi, jadralni klubi: : Privezi in spusta v
čolnarni Marina na desnem bregu reke
(dostop iz kraja Limbuš) ali skoraj nasproti na levem bregu pri Sidru (dostop iz kraja Bresternica).
Jadransko morje/Piranski zaliv
Splošno: Severni del izredno priljubljene Jadranske obale na strani Balkanskega polotoka.
Za dnevno jadranje najbolj primerni zalivi, kot npr. Piranski zaliv z mestoma Portorož in Piran ali
Simonov zaliv pri Izoli.
Kje je:: Del Sredozemlja, severno Jadransko morje, del Tržaškega zaliva.
Statistični podatki: Površina celotnega Jadranskega morja 160.000 km2, dolžina 800 km,
širina 150 km, globina severni del redko več kot 50 m, največja globina južno od Dubrovnika 900 m,
povprečna globina 250 m, slanost 38,3 promila presega povprečje Sredozemskega morja,
skupna dolžina obale 3.737 km, skupaj z obalami otokov pa 7.867 km.
Vremenske razmere: Sredozemsko podnebje.
Burin – nočni termični veter, ki piha s kopnega proti morju. Piha samo v bližini obale, od sončnega zahoda do sončnega
vzhoda iz smeri sever-severovzhod (NNE) do vzhod-severovzhod (ENE).
Burja – eden najbolj znanih in za Jadran značilnih vetrov. Je suh, mrzel in sunkovit veter. Ustvari ostre valove,
ki se lomijo in penijo. Najpogosteje piha iz severovzhoda (NE), lahko pa kjerkoli med severom (N) in vzhodom (E).
Nastane, ko se razvijeta dve področji zračnega pritiska nad srednjo Evropo in Jadranom ali Sredozemljem. Pojavlja se
lahko tudi kot lokalna burja, ki nastane zaradi ohlajanja zraka nad kraškimi dolinami, hladen zrak pa se potem vali
prek sedel in gorskih grebenov. Taka burja zapiha iznenada, je kratkotrajna, pogosto pa tudi zelo močna.
Burja piha čez vse leto, predvsem pa pozimi. Lahko traja od nekaj ur (prevsem poleti), nekaj dni, pa vse do teden ali
dva (predvsem pozimi). Najbolj znana območja z močno burjo so Tržaški zaliv, Kvarner, Senjska vrata, Klis, Vrulje pri
Makarski.
Levante – v severnem Jadranu prehoden, vlažen veter, ki piha z vzhoda (E). Značilen je predvsem za zimski čas.
Nastane v brezvetrju in preide v burjo ali jugo.
Jugo – topel in vlažen veter, ki piha iz smeri vzhod-jugovzhod (ESE) do jug-jugovzhod (SSE).
Spremlja ga oblačno vreme, pogosto tudi padavine. Močneje in pogosteje piha v južnem Jadranu, v severnem Jadranu pa
navadno od marca do junija. Povprečna moč je 4-5 boforov. Poleti traja do tri dni, pozimi pa tudi do devet dni,
s kratkimi prekinitvami celo do tri tedne. Jugo močno razburka morje, vendar so valovi pravilnejše oblike ter pri isti
višini daljši od valov, ki jih povzroči burja, zato se manj lomijo. Ni tako nevaren kot burja, ker piha enakomerno in
ne nastopa nenadoma, nevihtno moč pa doseže šele tretjega dne.
Oštro – prehoden in kratkotrajen veter, ki piha iz južne (S) smeri.
Maestral – prijeten, priobalni, dnevni termični veter, ki piha z morja proti kopnemu. Ob slovenski obali piha iz smeri
zahod-severozahod (WNW), po večjem delu Jadrana iz severozahoda (NW), na skrajno južnem Jadranu pa celo iz zahoda (W).
Pihati začne po 10. uri, okrog 14. ure doseže največjo moč okrog 4 bofore in preneha pihati pred sončnim zahodom.
Lebič ali garbin – nevihtni jugozahodni (SW) veter, ki ga spremljajo močne padavine. Poleti
nastane kot veter lokalne termične nevihte. V drugih letnih časih ima izrazite ciklonalne (frontalne)
karakteristike. Ustvarja velike valove in ogroža tista pristanišča, ki niso zavarovana pred
jugozahodnimi vetrovi.
Ponente – nevihtni veter, ki piha iz zahodne (W) smeri.
Tramontana – kratkotrajen prehodni veter, ki piha s severa. Piha v vseh letnih obdobjih.
Lahko je močan in nevaren. Običajno preide v burjo.
Marine, privezi, jadralni klubi:
Najbolj znani marini
Vreme
