|
Jadransko morje
Satelitski posnetek
Splošno: Hrvaška obala Jadranskega morja je med jadralsko najbolj priljubljenimi lokacijami
zaradi številnih otokov in zalivov. Ker je Jadransko morje hkrati zaprto v dokaj ozek zaliv med
Apeninskim in Balkanskim polotokom, oboje omogoča dovolj mirnih in pred visokimi valovi zaščitenih
lokacij vzdolž celotne hrvaške obale, primernih tudi za dnevno jadranje.
Kje je: Del Sredozemskega morja, deli Apeninski polotok (Italijo) in Balkanski polotok
(Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Albanija, Grčija).
Statistični podatki: : Površina celotnega Jadranskega morja 160.000 km2, dolžina 800 km,
širina 150 km, globina severni del redko več kot 50 m, največja globina južno od Dubrovnika 900 m,
povprečna globina 250 m, slanost 38,3 promila presega povprečje Sredozemskega morja, skupna dolžina
obale 3.737 km, skupaj z obalami otokov pa 7.867 km.
Vremenske razmere: Sredozemsko podnebje.
Burin – nočni termični veter, ki piha s kopnega proti morju. Piha samo v bližini obale, od sončnega zahoda do sončnega
vzhoda iz smeri sever-severovzhod (NNE) do vzhod-severovzhod (ENE).
Burja – eden najbolj znanih in za Jadran značilnih vetrov. Je suh, mrzel in sunkovit veter. Ustvari ostre valove,
ki se lomijo in penijo. Najpogosteje piha iz severovzhoda (NE), lahko pa kjerkoli med severom (N) in vzhodom (E).
Nastane, ko se razvijeta dve področji zračnega pritiska nad srednjo Evropo in Jadranom ali Sredozemljem. Pojavlja se
lahko tudi kot lokalna burja, ki nastane zaradi ohlajanja zraka nad kraškimi dolinami, hladen zrak pa se potem vali
prek sedel in gorskih grebenov. Taka burja zapiha iznenada, je kratkotrajna, pogosto pa tudi zelo močna.
Burja piha čez vse leto, predvsem pa pozimi. Lahko traja od nekaj ur (prevsem poleti), nekaj dni, pa vse do teden ali
dva (predvsem pozimi). Najbolj znana območja z močno burjo so Tržaški zaliv, Kvarner, Senjska vrata, Klis, Vrulje pri
Makarski.
Levante – v severnem Jadranu prehoden, vlažen veter, ki piha z vzhoda (E). Značilen je predvsem za zimski čas.
Nastane v brezvetrju in preide v burjo ali jugo.
Jugo – topel in vlažen veter, ki piha iz smeri vzhod-jugovzhod (ESE) do jug-jugovzhod (SSE).
Spremlja ga oblačno vreme, pogosto tudi padavine. Močneje in pogosteje piha v južnem Jadranu, v severnem Jadranu pa
navadno od marca do junija. Povprečna moč je 4-5 boforov. Poleti traja do tri dni, pozimi pa tudi do devet dni,
s kratkimi prekinitvami celo do tri tedne. Jugo močno razburka morje, vendar so valovi pravilnejše oblike ter pri isti
višini daljši od valov, ki jih povzroči burja, zato se manj lomijo. Ni tako nevaren kot burja, ker piha enakomerno in
ne nastopa nenadoma, nevihtno moč pa doseže šele tretjega dne.
Oštro – prehoden in kratkotrajen veter, ki piha iz južne (S) smeri.
Maestral – prijeten, priobalni, dnevni termični veter, ki piha z morja proti kopnemu. Ob slovenski obali piha iz smeri
zahod-severozahod (WNW), po večjem delu Jadrana iz severozahoda (NW), na skrajno južnem Jadranu pa celo iz zahoda (W).
Pihati začne po 10. uri, okrog 14. ure doseže največjo moč okrog 4 bofore in preneha pihati pred sončnim zahodom.
Lebič ali garbin – nevihtni jugozahodni (SW) veter, ki ga spremljajo močne padavine. Poleti
nastane kot veter lokalne termične nevihte. V drugih letnih časih ima izrazite ciklonalne (frontalne)
karakteristike. Ustvarja velike valove in ogroža tista pristanišča, ki niso zavarovana pred
jugozahodnimi vetrovi.
Ponente – nevihtni veter, ki piha iz zahodne (W) smeri.
Tramontana – kratkotrajen prehodni veter, ki piha s severa. Piha v vseh letnih obdobjih.
Lahko je močan in nevaren. Običajno preide v burjo.
Marine, privezi, jadralni klubi: V Hrvaški obstaja okoli 50 marin s kapaciteto 13.200 privezov
v morju in prek 4.500 suhih privezov. 21 od teh marin je t. i. ACI marin, ki poleg običajnih storitev
nudijo tehnični servis, restavracije, trgovine, pralnice ipd. Spuste za splovitev dnevne jadrnice
najdemo vzdolž celotne obale v večini krajev, privezi so (poleg marin) mogoči v skorajda vseh
obljudenih zalivih.
|
Vreme
